Škotski terier je sicer majhen po velikosti, a ima veliko osebnost, ki jo tudi izžareva. V višino meri le 25-28cm, tehta pa kar med 8,6 - 10,4kg. Ima zelo močno in mišičasto telo, je gibčen in okreten ter daje vtis velike moči v malem. V nasprotju s splošnim prepričanjem škotski terierji niso le črni. Lahko so tudi progasti v različnih variantah, pa tudi pšenični. Njihova dlaka je vremensko zelo odporna in izpada le minimalno. Škotski terierji ne potrebujejo veliko gibanja.
V nasprotju z mnogimi majhnimi pasmami psov, še posebej majhnimi terierji, je škotski terier umirjen, z zelo stabilnim značajem in ni bevskač. Je dober čuvaj: na prišleke opozori s presenetljivo globokim glasom za svojo velikost. Kljub mogočnemu videzu za svojo višino in neustrašnemu značaju pa je njegova duša nežna in vsako zanemarjanje ga prizadene. Moramo mu dati občutek, da je ljubljen član svoje družine. Škotski terier, ki odrašča z otroki, jim je neizmerno vdan, seveda pa moramo otroke naučiti primernega ravnanja z živalmi. Pri malih pasmah psov je še posebej potrebno paziti, da otroci niso pregrobi.
Škotski terierji slovijo po svojem edinstvenem značaju: opisujejo jih kot gentlemana med terierji. So nežni in ljubeči do svoje družine. Po naravi so filozofi, so čustveni in vdani, vendar svoje naklonjenosti ne razdajajo zlahka. Niso zamerljivi, a krivice ne pozabijo. So mirni po naravi, pogumni, srčni, nikoli s slabim značajem. So odločni, samozavestni, včasih vzvišeni, zvesti, olikani, predvidljivi, zanesljivi, pametni, neustrašni, trdni in vitalni. So mirnejši in bolj dostojanstveni kot večina drugih terierjev.
Škotski terier je potomec starega škotskega terierja, enako kot tudi Dandie Dinmont terier, Cairn terier in beli višavski terier. Njegov izvor sega stoletja v zgodovino in je zato seveda precej nejasen. Vsekakor lahko trdimo, da je škotski terier, kot ga poznamo danes, podedoval vse lastnosti prednikov, ki so jih vzrejali zaradi njihovega značaja, hrabrosti in odločnosti za določen namen – uničevanje škodljivcev in glodalcev pod zemljo in okrog hiše. Uporabljali so ga za delo pod zemljo za lov na podgane, lisice in celo jazbece.
Čeprav se je v 20. stoletju predvsem zaradi dolžine dlake in oblike frizure njegov videz spremenil, pa bi današnji škotski terier lahko enako dobro opravljal delo svojih prednikov, kot so to počeli njegovi dedje. Škotski terierji so danes družabniki, nekateri so uspešni v različnih pasjih športih, kot so obedience, sledenje in celo agility. Čeprav jih z lahkoto vzgojimo v prijetne družabnike, pa niso za ljudi, ki želijo, da pes uboga vsak njihov ukaz. Škotski terierji so samostojni in znajo misliti s svojo glavo. Šolamo jih izključno s pozitivno motivacijo. Čeprav so telesno zelo odporni in neobčutljivi psi, imajo mehko srce in ne prenesejo grobosti.
Dlaka škotskih terierjev je dvojna: vrhnja dlaka je močna in trda ter dobro vremensko odporna, poddlaka pa mehka, gosta in fina. Dlaka praktično ne izpada in ima le malo pasjega vonja. To seveda velja za redno negovane pse. Škotski terier potrebuje redno krtačenje vsaj enkrat tedensko, ki pa ne vzame veliko časa. Dlako večine terierjev se vzdržuje na poseben način, in sicer se nekajkrat letno odstrani odmrlo dlako tako, da se jo populi - trima. Če želimo, da je naš škotski terier lepo urejen, potrebuje trimanje približno vsaka dva meseca. Tega se lahko naučimo sami ali pa poiščemo dobrega pasjega frizerja. Zelo koristno je, da škotskega terierja kupimo pri dobrem vzreditelju, ki nas lahko pravilne nege in urejanja nauči. Urejanje škotskega terierja za razstave je bolj zahtevno in nam vzame več časa. K redni negi spada še krajšanje nohtov. Na splošno so škotski terierji zdravi in odporni psi, seveda pa kot vsi psi potrebujejo dobro oskrbo.